Razumljivo je, da tudi pristnih Marijinih sporočil ni sposoben sprejeti. Povzetek.

Rešitev zanj bi bila v preprostosti, naravni pristnosti in ponižnosti, kar poudarja Jezus z besedami:

• “Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža, da bo kakor ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu” (Mt 18,3s).

Koristno bi bilo upoštevati tudi Gamalielov nasvet vélikemu zboru v zvezi z delovanjem apostolov:

• “Če sta njihov načrt in njihovo početje od ljudi, bosta propadla; če pa izhajata od Boga, jih ne boste mogli uničiti, temveč se boste znašli v boju proti Bogu” (Apd 5,38s).

2. Posebnih razodetij, čeprav so od Cerkve potrjena in zelo koristna, nismo dolžni sprejeti. Povzetek.

Zato ne bomo obsojali tistih, ki jih ne sprejmejo. Do Marije in do Boga vodijo različne poti, da le ne izključujejo za vse obveznega javnega razodetja, ki mora vedno biti naša glavna duhovna hrana.

3. V današnjem času je ob splošni razširjenosti televizije in avdiovizualnih sredstev človek usmerjen na gledanje, na poslušanje pa ob hkratnem gledanju. Povzetek.

• Bog je to že zdavnaj upošteval in svojega načina delovanja danes ni spremenil temveč se človeku vedno znova prilagaja.
• Ker je po svoji naravi neviden in ker je kot poveličana nevidna tudi Božja Mati Marija, Bog naši slabotni naravi pomaga s prikazovanji, videnji in nazornimi sporočili. Kristjani z močno vero jih morda ne potrebujejo, mnogim drugim pa so v veliko oporo.

4. Kako videc Marijo vidi in sliši, je zavito v skrivnost. Človek si pomaga z raznimi razlagami. Vsekakor gre za posebno Marijino bližino, za tesno osebno povezanost, za medoseben odnos.

• Izpovedi na podlagi osebnih izkustev mistikov, kakršna je bila cerkvena učiteljica sveta Terezija Avilska, nam lahko veliko pomagajo. Srečujemo pa se tudi z znatnimi razlikami.
• Pri sveti Tereziji gre predvsem za mistična, pri vidcih v zadnjih stoletjih pa predvsem za preroška videnja. Povzetek.
• Otroci, kakršni so bili Maksimin in Melanija v kraju La Salette, Bernardka v Lurdu, Lucija, Frančišek in Hijacinta v Fatimi in Mariette Béco v Banneuxu, v času prikazovanja niso bili mistiki.
• So pa nekateri med njimi prav na podlagi Marijinih prikazovanj na poti svetosti zelo napredovali. Bernardka je med kanoniziranimi svetniki, Frančišek in Hijacinta pa sta prišteta med blažene.

5. Kakor so v Svetem pismu preroki mnogokrat prejemali samo notranja sporočila brez videnj, čemur rečemo notranji govor, tako tudi Marija včasih uporablja ta način sporočanja. Tu gre večinoma za daljša sporočila. Povzetek.

6. Marijina prikazovanja in sploh vsa prikazovanja v času Cerkve bolje razumemo, če jih primerjamo s prikazovanji v Svetem pismu. Povzetek.

• V krščanstvu niso nekakšen tujek, ampak so nadaljevanje posebnega Božjega poseganja v naš svet, ki je tako značilno za čas Svetega pisma.
• Če bi iz Svetega pisma odstranili prikazovanja in videnja ter sporočila v zvezi z njimi, bi Sveto pismo bistveno izvotlili. Povzetek.
• Preroki, Jezus in apostoli ne bi bili več to, kar so.
• Ako bi iz Cerkve odstranili vsa Marijina prikazovanja in sporočila, bi bila Cerkev za marsikaj osiromašena.
• Ne bi sicer imela manj verskih resnic in spoznanj o skrivnosti Boga in njegovega stvarstva, bilo pa bi v njej manj goreče vere, trdnega upanja in iskrene ljubezni in zato manj svetosti.
• V tej luči bi lahko rekli, da Marijina prikazovanja in njena sporočila ne spadajo k verskemu zakladu, marveč k življenju in svetosti Cerkve.
• V prikazovanjih se Marija na poseben način razodeva kot Mati Cerkve in voditeljica k Jezusu. V svojih sporočilih je pobudnica nravne prenove Cerkve in Mati nove evangelizacije.

7. V Svetem pismu imajo osrednje mesto prikazovanja vstalega Kristusa. Povzetek.

• Vsa druga prikazovanja, tudi Marijina, so v službi poveličanega Kristusa in njegove odrešenjske velikonočne skrivnosti ter so naravnana nanj. Nanj so usmerjeni vsi starozavezni preroki.
• Med starozaveznimi vidci in vidci v času Cerkve je marsikatera podobnost. Povsod gre za svobodno Božjo izvolitev in povezanost s Svetim Duhom.
• Nerazumevanje in odklanjanje je usoda obojih.
• Povsod gre za več lažnih kakor pristnih vidcev, zato je potrebno kritično razločevanje pristnosti. Povzetek.
• V obeh primerih se srečujemo s preroško kritiko, ki hoče poglobiti dosledno življenje po veri.

• Vsebina pristnih Marijinih sporočil je skladna s svetopisemskimi sporočili in teži za tem, da bi vsi živeli po Svetem pismu.
• V njem se srečujemo predvsem z videnji Boga, Kristusa in angelov. Bog pri tem pogosto uporablja razna znamenja. Povzetek.
• Angel, pa tudi Bog, se večkrat javljata v človeški podobi. Božja sporočila prihajajo do nas s pomočjo zgovornih znamenj in besed, pa tudi samo z besedami.
• Predvsem je pomembna vsebina sporočila. Sporočila, ki jih je videc prejel v času Svetega pisma, so prešla v zaklad splošnega in za vse obveznega Božjega razodetja.
• Sporočila Matere Božje v času Cerkve pa so v službi tega razodetja.

8. Na Marijina prikazovanja, videnja in sporočila je treba gledati kot na posebne, izredne karizme. Nauk o karizmah ob upoštevanju posebnih značilnosti velja tudi zanje.

Bolj simpatično gledanje na karizme po 2. vatikanskem koncilu vpliva in bo moralo vplivati na bolj sprejemljivo gledanje na pristna Marijina prikazovanja in sporočila. Vendar bo modra kritičnost ob dejstvu številnih nepristih pojavov vedno potrebna. Povzetek.

9. Ugotavljanje pristnosti, to je nadnaravnosti Marijinih prikazovanj in sporočil, ni enostavna zadeva. Povzetek.

• S tem vprašanjem se srečujejo videc,
• duhovni voditelj in
• krajevni škof, ki v ta namen lahko ustanovi posebno preiskovalno komisijo.
• Poleg teologov imajo v njej pomembno vlogo zdravnik,
• psiholog in
• psihiater.
• Škof v imenu Cerkve posamezen primer kot pristen potrdi, kot nejasen odloži ali kot nepristen zavrne.
• V večini primerov ne izreče nobene sodbe in prepusti presojo vernikom, da se odločijo po svoji vesti.
• Tista Marijina prikazovanja in sporočila, ki jih je škof po dolgotrajni temeljiti preiskavi potrdil kot pristna in nadnaravna, lahko z mirno vestjo sprejmemo kot resnična, čeprav jih nismo dolžni sprejeti.

10. Večina domnevnih Marijinih prikazovanj se da naravno razložiti in torej pri njih ne gre za poseben Božji oziroma Marijin poseg. Povzetek.

• Opraviti imamo s halucinacijami in podobnimi pojavi.
• Pogosto so v ozadju halucinacij različne psihične bolezni in drugi vzroki,
• lahko tudi hudobni duh.

11. Pri vprašanju o pristnosti pojava je treba skrbno in temeljito preiskati prejemnika videnj in posebnih sporočil,

• njegovo ponižnost in pokorščino,
• vsebino sporočil,
• zlasti njihovo skladnost z vero in nravnostjo,
• razne okoliščine in
• sadove, ki jih sporočilo prinaša za vidca in za druge.

Najjasnejše potrdilo nadnaravnosti in nesporen Božji dokaz zanjo Povzetek.

• so pristni čudeži, če so se zgodili prav kot potrdilo domnevnega Marijinega prikazanja in sporočila.
• Podobno vlogo imajo jasne prerokbe, ki so se izpolnile.
• Sicer pa smo navezani na pravila za presojanje, ki nam pomagajo, da v najboljšem primeru pridemo do moralne gotovosti glede pristnosti.
• Ta pravila, ki imajo svoje korenine v Svetem pismu, so se bolj razvila v času Cerkve. V zadnjem času je posebej naglašen pastoralni vidik.

12. Poseben pojav, ki je tesno povezan s Kristusovim trpljenjem in njegovimi ranami, so pristne stigme. Dobijo jih redki posamezniki, ki imajo običajno tudi videnja in podobne pojave. Pravila za presojanje pristnosti so podobna pravilom za presojanje pristnosti videnj.

13. Nekateri imajo težave, ko gre za sprejem svetopisemskih videnj. Povzetek.

• Vse take primere hočejo naravno razložiti.
• Marijina prikazovanja in sporočila v času Cerkve so dejstvo, ki ga po pameti ni mogoče zanikati.
• Če sprejmemo to dejstvo, bomo laže sprejeli tudi prikazovanja vstalega Kristusa, angelov in Boga samega v času Svetega pisma. Povzetek.