Znamenja - Sadovi Marijinih sporočil
Pristnost in nepristnost Marijinih sporočil
presojamo tudi po sadovih

Mir

1. Poglejmo najprej mir.

• Mir je eno od znamenj pristnosti. Znamenja.
• Nemir pa kaže na nepristnost.

To naglašata zlasti sveta Katarina Sienska in sveti Ignacij. Ko gre za običajne navdihe, sta ti čustvi manj izraziti. Drugače pa je pri videnjih in razodetjih, zlasti če prihajajo od Boga ali od hudobnega duha.

Delovanje Boga, Marije in angelov Znamenja.

• prinaša mir,
• veselje,
• gotovost,
• pogum.

Izjema je morda v prvem trenutku, ko se človek zmede, vznemiri in celo prestraši. Tako je bilo z Marijo ob angelovem oznanjenju (Lk 1,29). Toda Marija se je na angelove besede “Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu” (Lk 1,30) takoj pomirila in je poslušala angelovo oznanilo.

 2. Morda prejemnik doživlja znaten Znamenja.

• nemir,
• žalost,
• malodušnost,
• razburjenje,
• stud,
• temo.

To so znamenja delovanja hudobnega duha.

V prvem trenutku hudobni duh povzroča neko ugodje, veselje, ker hoče ugajati naši naravi. Če človek resnično teži za svetostjo, se mu delovanje hudobnega duha upira. Znamenja.

Kdor je domišljav, delovanja hudobnega duha ne bo prepoznal.

Vsaka domišljavost na tem področju se slabo konča.

Bog je dopustil, da sestra klarisa sveta Katarina iz Bologne na začetku svojega redovniškega življenja zaradi svoje domišljavosti dolgo ni prepoznala delovanja hudobnega duha.

Ker se je zavedala velikih Božjih milosti, je predrzno rekla hudobnemu duhu: “Vedi, da mi ne moreš poslati nobene skušnjave, ne da bi to opazila.” Zaradi tega izzivanja je pet let dobivala lažna prikazovanja Kristusa in Device Marije. Grajana je bila, da se premalo zatajuje in premalo uboga predstojnico, a ni prišla do pravega spoznanja, kaj se zahteva od nje. Znamenja.

Ko je nato imela silovite skušnjave proti obema krepostima, je skušnjave imela za grehe. Vse to ji je povzočalo hude notranje stiske. Zapadla je v hudo duhovno suhoto.

Pred obupom jo je rešilo to, da je zaupala svojo vest predstojnici. Končno jo je Bog sam pomiril, ko jo je popolnoma razsvetlil glede njenega stanja. Znamenja.

• Kadar sta mir in nemir zelo izrazita, sta precej jasno znamenje za razlikovanje pristnih od nepristnih videnj in razodetij. Znamenja.

Če bi šlo samo za delovanje Božjega in hudobnega duha, bi v takem primeru imeli moralno gotovost. Gre pa še za človeškega duha, zato je stvar bolj zapletena. (Prim. A. Poulain, Des grâces, 388s.)

 Teologi omenjajo dva kriterija, po katerih ugotovimo vpliv hudiča
in sklepamo na nepristnost pojavov:

• Če brez vednosti človeka, ki ima videnje,
• uporabimo blagoslovljeno vodo,
• križ,
• relikvije,
• in se pri tem videc zmede,
• prestraši,
• drugače nenavadno reagira,
• zbeži,
• lahko sklepamo,
• da gre za delovanje hudiča.
• Blagoslovljena voda izganja hudobne duhove. Sveta Terezija Velika piše v avtobiografiji, da ni nič bolj učinkovitega za odganjanje hudiča kot blagoslovljena voda.
• Po uporabi blagoslovljene vode se ne vrne več. (Ž 31,4).
• Bernardka Soubirous je prikazen pokropila z blagoslovljeno vodo, da se je prepričala, da ne gre za hudobnega duha. Prikazen ni izginila, se ni vznemirila, ampak je odgovorila z nasmeškom. Znamenja.

• Če v dvomnem primeru uporabimo eksorcizem in se človek umiri ter postane ubogljiv, je šlo za hudobnega duha.
• Eksorcizem je uporabljal že Gospod.
• Obsedenci so bili divji, trgali so verige, ko pa je Jezus iz njih izgnal hudobnega duha, so se popolnoma umirili. (Prim. L. Volken, Les Révélations, 151-153.)

Ako je človek, ki doživlja mir, v mističnem stanju združenja z Bogom, to stanje že samo po sebi prinaša globok mir. Znamenja.

Med tem stanjem lahko nenadoma pride do razodetja. Tu smo v nevarnosti, da bi napačno sklepali, da je mir, ki ga videc doživlja na podlagi posebnega združenja z Bogom, že znamenje pristnega razodetja, čeprav to ni. Znamenja.

Zato še tako globok mir sam po sebi še ni zanesljivo znamenje Božjega razodetja.

Drugi sadovi za prejemnika

 Kateri drugi dobri sadovi na prejemniku govorijo za pristnost njegovih videnj in posebnih razodetij

1. Predvsem je treba raziskati, ali so videnja in razodetja bistveno vplivala na prejemnikovo hitro rast v svetosti. Znamenja.

Če gre za pospešeno rast v svetosti, lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da je to sad prejetih prikazovanj in ne samo rednih milosti. Torej so videnja in razodetja najbrž pristna.

Včasih ima kakšno razodetje tolikšen vpliv na življenje kakega človeka, da tega ne moremo razložiti drugače kakor z Božjim razodetjem. Znamenja.

• Jud Ratisbonne se je na podlagi videnja Marije spreobrnil, postal duhovnik in svetniško živel.
• Razodetja Angeli Folinjski so za njeno življenje tako pomembna, da jih ni mogoče imeti za nepristna.
• Razodetja sveti Tereziji Avilski so imela odločilen vpliv na obnovo karmeličanskega reda; brez njih ne bi mogli razložiti njenega življenja.

Sveta Terezija Avilska se za dokaz pristnosti videnj sklicuje predvsem na dobre sadove:

• “Vsem, ki me poznajo, je očitno, da mi je duša sedaj vsa drugačna.
• Spovednik je priznal, da opaža na meni temeljito spremembo, ki ni hlinjena, temveč je iskrena in kot taka vidna za vsakogar… Saj me (videnje) mojih slabih navad še osvobaja in mi namesto njih daje kreposti in nagnjenje k dobremu, kar jasno vidim tudi sama, ker sem glede na to postala vsa drugačna” (Ž 28). Znamenja.

2. Lahko se zgodi, da sicer pristno videnje prejemniku ne prinese tolikšnih sadov, kakor bi pričakovali.

To ni nujno dokaz zoper pristnost. Tudi izdaja Juda Iškariota ni dokaz zoper pristnost njegovega apostolskega poklica. Sadovi so odvisni tudi od sodelovanja prejemnika.

Vidca Maksimin in Melanija, ki sta leta 1846 imela dobro raziskano in od Cerkve priznano videnje Device Marije v kraju La Salette, v svojem poznejšem življenju nista pokazala kakšne izredne svetosti, še manj pa človeško zrelost. Znamenja.

• Melanija je štirikrat zamenjala različne redovne ustanove in je bila končno odpuščena iz reda. Maksimin je bil v svojem življenju zelo nestanoviten.(Prim. A. Nadrah, Marijina sporočila I, 25-27; A. Ziegenaus (Kriterien, 178) pravi (ob sklicevanju na: A. Luis, Las apariciones de María ante la historia, 1830–1986, v: EstMar 52, 326ss.), da je “La Salette tudi zato eno od najbolj zagonetnih in problematičnih prikazovanj novejšega časa, ki so še priznana kot pristna”.)  Treba pa je upoštevati, da na samem kraju prikazovanja Marija vse do danes deli mnoge milosti.

3. Številni zgodovinski primeri pristnih videnj kažejo, da videnja pogosto prinašajo tudi telesno ozdravljenje.

To se dogaja že pred nastopom videnj ali med njimi. Nekateri so med videnji doživeli popolno in trajno ozdravljenje bolezni. Ozdravljenje je dobro znamenje za pristnost videnja. Prividi nikoli ne povzročijo ozdravljenja. Znamenja.

Vendar pogostna videnja v zamaknjenju človeka tudi izčrpavajo in večkrat ne vplivajo najboljše na zdravje. (Prim. E. Benz, Die Vision, 17–34.)

4. Prinašajo domnevna videnja in razodetja prejemniku slabe sadove?

• Že Jezus je svaril pred lažnimi preroki:
• “Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčji obleki, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njih sadovih jih boste spoznali” (Mt 7,15s).
• Kakor spoznamo lažne preroke po slabih sadovih, tako spoznamo po slabih sadovih tudi lažna videnja in razodetja.

Če videc (zlasti pri mističnih videnjih) ni napredoval v svetosti, so njegova “razodetja” zelo sumljiva. Najbrž gre za naravni pojav ali celo za vpliv hudobnega duha. Znamenja.

Sadovi za druge

1. O pravem videnju in pristnem razodetju lahko govorimo le tam, kjer se pokažejo dobri sadovi:

• spreobrnjenja,
• cvetoče zakramentalno življenje,
• duh molitve,
• evangeljske spokornosti in
•  bratske ljubezni.

To velja najprej za preroška videnja, posredno pa tudi za mistična. Če nas prikazovanja in sporočila ne vodijo k Bogu, h Kristusu, k življenju po evangeliju, k služenju bližnjemu, niso pristna.

Kriterij za pristnost vsake karizme je skupno dobro, služenje Cerkvi. Znamenja.

Profesor Anton Strle poudarja:

• “Vedno se Cerkev drži pravila:
• Samo tam, kjer se javlja duh molitve in pokore,
• ki je bistvena vsebina razodetja pri vseh pristnih prikazovanjih,
• samo tam je mogoče smiselno domnevati kako resnično nadnaravno dogajanje.” (A. Strle, Marijino prikazovanje v Lurdu, v: Leto svetnikov I, Ljubljana 1968, 442.)

2. Ako domnevna videnja in razodetja prinašajo obiskovalcem slabe sadove,

• če jih trgajo proč od središčnih skrivnosti naše vere,
• proč od Svetega pisma in zakramentalnega življenja ter
• jih vodijo v površno življenje, ki se hrani s senzacijami,
• jih moramo odločno zavreči. Znamenja.

Prava karizma se razlikuje od neprave po sadovih.

Kardinal Ottaviani je 2. februarja 1951 v Osservatore Romano zapisal:

• “Pretirano navdušenje za vse, kar je nenavadnega, je takšno, da postaja velika nevarnost za krščansko življenje.
• Cele množice se zgrinjajo na kraje domnevnega prikazovanja in zanemarjajo zakramente ter se upirajo avtoriteti Cerkve…
• Pošteno moramo povedati, da so pojavi te vrste morda dejanje naravne religioznosti, ne pa krščanska dejstva. Znamenja.
• Plodovito pretvezo dajejo tistim, ki v krščanstvu in zlasti v katolištvu za vsako ceno hočejo odkriti infiltracijo in ostanke praznoverja ter poganstva.” (Prevod A. Strle, Kristjanovo stališče, 193.)